Operativni direktor upravlja glede na kapaciteto: koliko dela je, koliko fte je za to namenjenih in kakšen pretočni čas s tem sledi. To planiranje temelji na predpostavkah o tem, kdo opravlja katero delo. Dokler te predpostavke držijo, drži tudi planiranje. Težava ni, da AI te predpostavke spodkopava. Težava je, da predpostavke tiho prenehajo veljati, medtem ko planiranje ostaja nespremenjeno. Naloga, ki je lansko leto zahtevala tri dni, zdaj zahteva popoldne, s človeškim nadzorom, ki odobri ali zavrne z razlogom. Nihče ni prilagodil planiranja, ker nihče ni formalno umaknil predpostavke.
To je jedro tega, kar se spreminja: ne to, da poteka projekt z imenom AI, temveč to, da nekje v operativi naloga preide v drugo kategorijo. Iz človeškega dela v nadzor z razlogom. Iz nadzora v popoln prevzem. V eni ekipi je to že tako, v drugi še ne, in razlika redko izhaja iz tehnologije. Izhaja iz tega, kdo si je vzel trud, da preveri predpostavko.
Vprašanje operativnega direktorja ni, ali AI prevzema delo. Na to vprašanje je že odgovorjeno: dogaja se, po delih, neenakomerno porazdeljeno po oddelkih in procesih. Njegovo vprašanje je bolj specifično: katera naloga v tem podjetju, v tem trenutku, v katero kategorijo spada. Ali lahko AI to nalogo prevzame, je potreben nadzor z razlogom, ali pa gre še vedno za človeško delo. Ta razvrstitev določa, ali trenutna zasedba s fte še ustreza delu, ki obstaja, ali pa se nekje sprosti kapaciteta, ki je potrebna drugje.
Odgovor, ki ga ne sprejema, je ocena na ravni panoge. Odstotek, ki se omenja drugje v panogi, ne pove nič o procesu, ki je v tem podjetju urejen na tak način. Delo, ki je na papirju identično, se v praksi razlikuje po kakovosti podatkov, po izjemah, po tem, kdo nosi odgovornost, kadar gre kaj narobe. Izjava brez te natančnosti ni odgovor, je predpostavka, ki jo je treba še preveriti.
Podjetja, kjer je ta premik že razviden v številkah, so naredila eno stvar, ki je druga še niso: samo delo so razčlenila na naloge in za vsako nalogo določila, katera kategorija velja in kdaj je bila nazadnje preverjena. Podjetja, kjer planiranje še temelji na lanskih predpostavkah, tega dela niso opravila, večinoma ne iz nepripravljenosti, temveč ker nihče ni bil lastnik tega preverjanja. To ni zgolj naloga IT niti zgolj naloga kadrovske službe: gre za operativno vprašanje o tem, kaj delo dejansko trenutno pomeni.
Osnovno vprašanje — katero delo v tem podjetju je resnično mogoče prepustiti AI — se z delovnim skenom podjetja FTE TO AI odgovarja po nalogah, naloga za nalogo, s kategorijo in datumom zraven.
Kar lahko pridobi: kapaciteto, ki se sprosti, dokazljivo in po nalogah, uporabno tam, kjer jo operativa potrebuje. Sproščene ure niso abstrakcija za to vlogo; so surovina vsakega kadrovskega planiranja. Kar lahko izgubi: verodostojnost, če se izkaže, da planiranje temelji na predpostavkah, ki že mesece ne veljajo več, in to pride na dan pri reviziji ali reorganizaciji. Kaj delodajalec nato naredi s to kapaciteto, ni v pristojnosti te vloge; zanjo veljajo lastne zakonske zahteve, ki ne sodijo v dokument o planiranju.
Direktor kadrovske službe na isti premik gleda z drugega zornega kota — na kaj je pozoren HR direktor, ko AI prevzame delo pokaže, da ta vloga predvsem varuje pogovor z zaposlenimi in skrbstveno dolžnost, medtem ko operativni direktor varuje kapaciteto. Ta dva zorna kota trčita, kakor hitro eden govori o urah in drugi o ljudeh: ista številka, dva pomena. Nadzornik zastavlja spet drugo vprašanje, bolj z distance in usmerjeno na tveganje namesto na planiranje, kot je razvidno iz na kaj je pozoren nadzornik, ko AI prevzame delo. In kadar zraven spremlja partner iz zasebnega kapitala, sproščena kapaciteta hitro šteje kot ustvarjanje vrednosti na papirju, medtem ko operativni direktor ve, da ima ta kapaciteta vrednost le, če predpostavka za njo še drži — razlika, ki je podrobno obravnavana v na kaj je pozoren partner v zasebnem kapitalu, ko AI prevzame delo.
Razprav ta trk je prav razlog, zakaj je naša uprava se ne strinja glede prioritet, kaj zdaj vprašanje, ki se na mizi znajde pogosteje, kot bi strateški dokument nakazoval: ne ker se uprava ne strinja glede smeri, temveč ker vsaka vloga drugo predpostavko šteje za resnično.
Prvi korak ni reorganizacija in ni projekt. Je preverjanje, katere predpostavke nosijo trenutno planiranje in kdaj so bile nazadnje preverjene. To je mogoče le s pravimi ljudmi za mizo; kdo mora sodelovati pri strateškem pregledu opisuje, kako se ta skupina sestavi, tako da operativni pogled ne manjka poleg finančnega in kadrovskega.
Kdor želi začeti brez takojšnje vzpostavitve celotnega procesa, lahko opravi brezplačno preverjanje predpostavk: kratek krog, v katerem navedete svoje najpomembnejše predpostavke in za vsako vidite, kdaj je bila nazadnje potrjena. Celoten strateški tlačni preizkus, s panožnimi podatki, regulativnimi urami in samo-uvrstitvijo uprave drug ob drugem, je v pripravi.
Stel uw vraag. Vaak zit de echte vraag een laag dieper — daar mag ik naar vragen.
Answers come from this site’s knowledge base. Not tailored advice, and not a scan of your company.